Izhodišča
|
|
Glavna izhodišča za oblikovanje strateškega razvojnega načrta ter opredelitev usmeritev Tehnološke platforme za programsko opremo in storitve predstavljajo naslednja dejstva:
- tako industrija kot javni sektor se spreminjata pod vplivom globalizacije in tehnoloških inovacij,
- poudarek se prenaša od proizvodov k storitvam, tako na področju poslovanja kot pripadajočih informacijskih rešitev, kjer je opazno, da se od monolitnih vseobsegajočih aplikacij pomikamo v smeri storitvenih komponent ter preko nastavitev in parametrov prilagodljivim programskim rešitvam,
- uveljavljanje odprto-kodnih programskih rešitev - OSS (Open Source Software), kar vodi k oblikovanju novih ekosistemov, ki nudijo več možnosti in tekmovalnosti, odprte standarde, programska oprema postaja javno dobro, povečuje se transparentnost, zmanjšujejo varnostna tveganja, optimizacija stroškov,
- vse večja pismenost uporabnikov in njihove potrebe po vseprisotnem dostopu, personalizaciji, uporabnosti in enostavnosti uporabe, zanesljive in varne transakcijske zmožnosti preko različnih platform – od vgrajenih sistemov do porazdeljenih okolij – zahteva nove pristope, koncepte in rešitve.
Skladno s celovito vizijo delovanja platforme NESSI želimo v sklopu aktivnosti nasloviti tri horizontalna ter tri vertikalna področja. Sledi bistvo horizontalnih področij oz. nivojev:
- Infrastrukturni nivo izkazuje potrebo po:
- podpori koncepta “Plug and play” ne glede na tip in vrsto naprave, ki izkazuje zmožnost izvajanja programske opreme,
- omrežno-naravnanih operacijskih sistemih, ki se zavedajo omrežij GRID, v katerih delujejo,
- metodologiji za migracijo aplikacij na nove virtualne infrastrukturne modele.
- Nivo integracije storitev temelji na:
- storitveni arhitekturi – ki omogoča konfiguriranje in sestavljanje množice storitev (na funkcionalni in poslovni ravni),
- novih pristopih in generaciji orodij za razvoj programske opreme in storitev,
- dinamičnem rekonfiguriranju – “on the fly” – brez ustavljanja (tako glede prilagoditve posebnosti, tudi kulturi uporabnika kot razširitve brez slabšanja visoke razpoložljivosti).
- Nivo semantike je ključnega pomena za preoblikovanje znanj v informacije ter:
- temelji na metodah, pristopih in orodjih - iskalnikih nad nestrukturiranimi podatki, semantičnem spletu in ontologijah, kar naj bi omogočalo učinkovitejšo komunikacijo med računalniki,
- je osnovan nad poslovnim modeliranjem, ki zagotavlja semantiko za upravljanje poslovnih procesov, preoblikovanje procesov in sodelovanje med organizacijami,
- bo vodil k temu, da bosta v na znanju temelječem gospodarstvu učenje in upravljanje z znanjem skonvergirala!
Vertikalna področja, ki jih bo naslovila TP za programsko opremo in storitve, so naslednja:
- zaupanje in varnost
konsistentna obravnava identitete ljudi, resursov in procesov ob zagotavljanju zaupnosti, privatnosti, anonimnosti (kot zahtevano v določenem okolju),
- kakovost in zanesljivost
kakovost in zanesljivost storitev tipa end-to-end, pristopi k izboljšanju procesov razvoja programske opreme, meritve kakovosti, napoved zanesljivosti – še posebej pomembno pri globalnih porazdeljenih sistemih in storitvah,
- upravljavske storitve
upravljanje življenjskega cikla storitev zaupanje in SLA (QoS) – metrike z QoS indikatorji, kršitve QoS, metodologija meritev in spremljanja, upravljanje kompleksnosti (tudi novih značilnosti), mehanizmi deljenja upravljavskih informacij, koordinacija end-to-end, napoved perfperformance in upravljanja.
Skladno z omenjenimi področji smo na delavnicah TP za programsko opremo in storitve definirali več, slovenskemu prostoru prilagojenih vsebinskih področij – dokumentacija je na voljo pri kontaktnih osebah tehnološke platforme.
Strateška vodila NESSI
NESSI (Networked European Software & Services Initiative) predstavlja zelo ambiciozne načrte, ki bi jih naj Evropa do leta 2010 in 2020 dosegla. Nekaj izmed strateških vodil, ki služijo kot oporne točke pri razvoju, je predstavljenih v nadaljevanju:
- Evropske dimenzije
NESSI odraža celotno vrednostno verigo nove ekonomije znanja, ki jo želimo doseči v prihodnosti. Pri razvoju je velik poudarek na mišljenja in potrebe samih članov. Pomemben vidik je tudi sinhronizacija med raziskovalnimi dejavnostmi in potrebami industrije, ki bo minimizirala nepotrebne raziskave in iztržila kar se da veliko korist za industrijo in posredno za ljudi, ki so od nje odvisni.
- Poenostavitev informacijskih in komunikacijskih tehnologij
Evropa v veliki meri zaostaja z razvojem ICT (Information and Communication Technologies) od ostalih velesil, glavni razlog pa tiči v premajhnem odstotku vlaganja v sam ICT. Nepremišljen prevzem novih tehnologij v času internetnega razcveta je pripeljal podjetja do težavnih odločitev; njihova takrat postavljena programska in strojna infrastruktura je kompleksna, težavna za vzdrževanje in lastniška. Stroški upravljanja in vzdrževanja povzročajo primanjkljaj v proračunu za inovativna vlaganja v nove ICT.
Namen sprememb je poenostavitev ICT, kar bi dopuščalo optimizacijo med in znotraj organizacij. Pametno strukturiranje programskih sistemov s pomočjo odprtih standardov in uporaba virtualizacije pri oskrbovanju ICT bi poenostavila upravljanje informacijskih tehnologij podjetij in omogočila avtomatizacijo. Dejstvo, da večina zahtevanih komponent že obstaja znotraj večine podjetij in javnih administracij, še dodatno poenostavlja situacijo.
- Prevzem perspektive člana EU
Evropski prebivalec mora imeti neposredno korist od rasti »ekonomije znanja«; pa naj si bo v vlogi zaposlenega, delodajalca ali zgolj potrošnika vladnih in komercialnih storitev. Širše razumevanje novih tehnologij bi zvišalo produktivnost in ljudem s posebnimi potrebami omogočil večjo udeležbo v družbi, lažje učenje, delo in interakcijo z ostalo družbo.
Glavna evropska politika zagovarja naslednje vidike izboljšav:
- kvalitetno življenje
- povezovanje
- dostop državljanov do boljšega življenja s pomočjo informacijskih in komunikacijskih tehnologij
Prehod do naprednih internetnih storitev ima družbene in socialne prednosti in ekonomski vpliv na razvoj. Povezan državljan ima v dostop do eZdravja, eVlade, eTrgovine, zavarovanja, varnosti… in vseh ostalih dobrin, ki jih potrebuje za kvalitetno življenje.
-
Uporabniške potrebe morajo biti upoštevane že v začetnih fazah načrtovanja, testiranja in implementacije ICT-ja. Resnična raznolikost multikulturnih pristopov se pa ne odraža le v nivoju multikulturnih vmesnikov ampak tudi na nivoju različnih načinov interakcije.
- Fleksibilni poslovni in administrativni proces
Ključna zahteva za konkurenčno politiko ekonomije je takojšen odziv. Poslovni procesi privatnih podjetij ali javnih administracij, ki so integrirani v tako imenovane »end-to-end« organizacije in imajo partnerje, dobavitelje, stranke, morajo biti sposobni odgovorijo na katero koli zahtevo uporabnika, tržne priložnosti ali druge impulze iz okolja.
V fleksibilnem okolju sta poslovanje in ICT sinhronizirana in glavne prednosti so preprostost in agilnost. Tovrstna okolja podpirajo poslovne modele, ki temeljijo na komponentah in so del horizontalnih poslovnih procesov, v katerih vsaka poslovna sprememba tudi vpliva na infrastrukturne spremembe.
Dejavniki novih ICT-jev:
- transparentna podpora poslovnih načrtov s pomočjo storitveno orientirane odprte infrastrukture, ki dopušča poljubno prepletanje in povezovanje aplikacij, procesov in definiranih komponent.
- Sposobnost učinkovite integracije, povezovanja ljudi, procesov in informacij na hiter in enostaven način.
- Napredek v smislu, da ima vsak zaposleni na dosegu roke vse, kjerkoli, kadarkoli in vsaka sprememba je odrejena v realnem času.
- Odprto-kodni model
Nove kompozicije poslovnih procesov bodo omogočene preko interoperabilnih standardov; Definirala se bo postavitev novih izzivov in zahtev po novih tehnoloških rešitvah za povezovanje in globalno integriteto večjega števila neodvisnih in avtonomnih sistemov različnih podjetij in organizacij.
»Open source« se je pojavil kot sposoben in verodostojen model za razvoj kvalitetnih programskih komponent in rešitev. S temi prvinami kreira nove priložnosti za večje število ponudnikov, vključno za mala in srednje velika podjetja (SME). Vzpodbuja tekmovalnost, kar nudi prednosti končnim uporabnikom in podjetjem, saj se zmanjšajo stroški lastništva.
Odprto kodne rešitve ojačajo razvoj in vzpodbujajo sodelovanje; gradnja fleksibilnih, ponovno uporabnih in preoblikovanih rešitev, ki se razpenjajo med različnimi okolji s pomočjo odprtega razvojnega procesa. Zato je velik pomen za inovacijo hiter odziv med razvijalcem in uporabnikom, kar omogoča gradnjo, ki temelji na široki skupnosti razvijalcev.
Odprto kodne rešitve imajo pozitiven industrijski vpliv s pomočjo poslovnih vrednosti in s tesnim sodelovanjem med podjetji ter odprto kodnimi projekti, kar zagotavlja nepretrgane vrednostne procese in pospešuje mrežne učinke.
- Prevzem in razvoj odprtih standardov
Danes imamo razčlenjene raziskave v inženirstvu programske opreme, storitev in GRID arhitektur. Vendar obstaja pomanjkanje skladnosti pri naslavljanju naslednjih generacijskih sistemov, vključno s porazdeljenimi operacijskimi sistemi. Evropa je večinoma neprisotna pri pomembnih debatah o standardih. Vsa večja programska podjetja so vključena v premik globalnih zvez, z uporabo organizacij W3C, OASIS, IETF, GGF in drugimi, da bi nadaljevali svoje industrijske strategije; vendar le nekaj izmed njih so izvirni Evropski akterji.
Potrebno je pripeljati interese in aspekte evropskega poslovanja v standardne definicije. Obstaja konstantna potreba za širše konzultacije in vhode v standarde. Splošni razvoj standardov je prepočasen, zatorej potrebujemo hitre zgostitve kvazi defakto standardov; poleg tega je razvoj novega produkta, ki bo sposoben tekmovati s tovrstnimi platformami, zahteva finančne vložke, ki si jih posamezno podjetje ne more privoščiti. To je lahko izvršeno le na nacionalnem nivoju; saj nobena država ali družba ni sama dovolj močna, da bi sledila ambiciozni viziji NESSI.
- Eko-sistem, prijazen malim in velikim podjetjem
Strukturiranje »digitalne pokrajine« preko storitev, ki temeljijo na standardih, omogoča oblikovanje novega »odprto storitvenega« tržišča. Iz stališča potrošnika so lahko storitve kličejo glede na poljuben kriterij (funkcionalnost, kvaliteta, strošek) iz poljubnega vira (veljaven igralec proti novemu vstopnemu tržišču, veliki standardni ponudnik ali majhen specializiran ponudnik). Na strani ponudnika, bo to odprlo nov storitveni trg, ki bo ponujal nove priložnosti, predvsem za specializirane SME-je in podjetja, ki lahko gradijo na regionalnih močeh (jezik, kultura, lokalni tržni pogoji). To omogoča močnejšo multikulturno prilagodljivost programskih in digitalnih storitev za oskrbo uporabnikov iz različnih kultur v družbi, v kateri je poslovanje pogosto internacionalno.
|
|
|
|