Vizija in cilji

Poslanstvo tehnološke platforme

Slovenska tehnološka platforma za programsko opremo in storitve, povezana z evropsko platformo NESSI, predstavlja odprto mesto združevanja znanja, strategij in potencialov za hitrejši razvoj mednarodno konkurenčne in prodorne panoge. Vplivali bomo na večjo povezljivost in globalno dostopnost e-storitev ter hitrejše vpeljevanje raziskovalnih spoznanj in novih tehnologij v poslovno in zasebno življenje.

Tehnološka platforma POS povezuje vse igralce na področju programske opreme v Sloveniji. Kot odprt mrežni sistem želimo pospešiti ustvarjanje in širjenje znanja, podpreti vpeljavo novih tehnologij v poslovno in osebno življenje ter s tem povečati konkurenčnost panoge in celotnega gospodarstva z naslednjimi lastnostmi:

• globalizacija in tehnološke inovacije,
• odprtokodni standardi,
• uporabniška naravnanost,
• kontekstno odvisno obnašanje,
• zasebnost,
• prilagodljiva tehnologija (prehod iz programiranja v sestavljanje),
• uporabniško – usmerjeno inženirstvo,
• multidisciplinarnost (lažje vključevanje malih podjetij v posamezne segmente – storitvena usmerjenost),
• vpliv na razpis 7. okvirnega programa.

Cilji: Kakšna bo slika naše dejavnosti leta 2020?

Scenarij A: Čas in zaupanje je zlato

• infrastruktura:
  • Povezana storitvena infrastruktura / on demand,
  • Mrežna arhitektura / razlike med posameznimi moduli bodo zabrisane, vidne bodo le storitve,
  • Infrastrukturo obvladujejo veliki igralci,
  • Razvita bo na podlagi odprtih standardov, ki omogočajo intraoperabilnost.
• Semantika – njen pomen se povečuje:
  • Združevanje in iskanje informacij in storitev na podlagi pomena,
  • Na voljo orodja za "knowledge management".
• Dostopnost (Vse bo obstajalo na infrastrukturi),
• Uporaba oziroma prodaja storitev po modelu push,
• Uporabniški izzivi:
  • Uporabnik brez znanja in veščin; vse kar potrebuje, dobi pri ustreznih ponudnikih na enotni infrastrukturi,
  • Inteligentni uporabnik konfigurira module in storitve glede na svoje potrebe (customisation, personalisation).
• Novi poslovni modeli:
  • Premik iz produktov v storitve,
  • Čas bo pridobil na pomenu,
  • Zaupanje bo pridobilo na pomenu (mreže zaupanja),
  • Meja med ponudbo in povpraševanjem bo zabrisana.
• Izziv intelektualne lastnine - Vložki bodo povrnjeni le posredno (npr. ni neposrednega plačila za izdelek).

Scenarij B:

• Vsesplošna programabilnost naprav in storitev dostopno vsakem uporabniku),
• Povezljivost naprav in sistemov, zasnovana na standardih; poenotenje vmesnika,
• Elektronski dokumenti bodo prevladovali, oziroma prevzeli vlogo originala; papir bo kopija,
• Veliki izzivi na vidiku programske opreme (programsko bo potrebno podpreti množico aplikacij in storitev),
• Porazdeljene aplikacije in globalno dostopne storitve,
• Diskusija: dilema glede »neukih« uporabnikov.

Scenarij C: Upravljanje storitev

• Storitvena naravnanost,
• Vprašanje odnosa med velikimi in malimi igralci – veliki ne bodo izpostavljeni,
• Semantično povezovanje,
• Povečana zamenljivost storitev - pojav možnosti ovrednotenja storitev,
• Zagotavljanje enakih pogojev za vse.

Scenarij D: Specializacija in odprtost

• Koncentracija izdelave osnovnih komponent,
• Večina storitev bo leta 2020 digitalnih (npr. E-vlada) večina storitev bo dostopnih od doma,
• Zamenjava človeka z inteligentno rešitvijo (ki uporabniku omogoča, da spozna aplikacijo in jo v polni meri uporablja); šele ko zahteve uporabnika presegajo ponujene rešitve se vključi človek (specialist),
• Moorov zakon - razvoj kvantnega računalništva,
• Razvoj programske opreme zamuja za razvojem strojne opreme,
• Semantični splet, »popolna informiranost«,
• Popolna globalizacija trga, ki edina omogoča velike količine prodaje.